»so zaporniki sami izrazili željo po branju knjig v slovenskem jeziku.«

»Želela bi, da bi knjiga ljudi spodbudila tudi k večji empatiji.«

»Svoboda za politične zapornike!«

»Mene so njeni verzi navdahnili do te mere, da sem jih želela prebirati v perzijskem izvirniku.«

»Drugače ni nikoli bral, globoko je preziral vse duhovne zadevščine; toda tule je bilo znanje, vsa čutila so se mu napela, ko je bral, požiral obe knjigi, vse je prepoznaval s telesom, prodiral v besede, podoživljal njihov najgloblji pomen, zavrtal oči skozi knjigo v neskončnost, vpijal znanje, kakor stenj vsrkava olje.«

»Phillips in Kovač menita, da moramo ubraniti 'pomen dolgega branja in celih knjig, ki niso razsekane na posamezna poglavja, izgubljene v /…/ podatkovnih bazah'.«

»Branje je avantura duha. Najprej, ko bereš, si sam – po možnosti v tišini. In lahko zlezeš noter vase. Potem spoznavaš svet. Toliko sveta in različnih ljudi, kot je v knjigah, mi v realnem življenju ne moremo spoznati. In toliko odmevov, kolikor lahko zaslišimo v svoji duši, ko preberemo nekaj, kar se nas dotakne, je tudi na kakšen drug način težko, če ne celo nemogoče.«

»Upam, da bodo moji starši nekoč knjigo prebrali in bodo ponosni, da bodo razumeli, da gre za roman in da se ne vrti samo okoli njih. A verjetno je za to prezgodaj.«

»Zdaj sem že od septembra zataknjena v Borodinu. Morebiti jo končam januarja. Ali pa poleti 2021.«